INFORMACIJA
Beseda informacija skupaj z besedo avtomatika v računalništvu sestavljata besedo informatika. Le ta pa obdeluje informacije, ki so sporočila oziroma poduk o nekem stanju, dogodku, barvi,..itd. Dobimo jih iz žive in nežive narave, vsakdanjih opravil in dogodkov, trenutnih in spremenljivih stanj, tehnike, gospodarstva, medicine, vesolja, humanistike, itd. Informacija ima glede na kontekst lahko različne pomene, ki so povezani z različnimi pojmi kot so pomen, znanje, navodilo, komunikacija, predstavitev ali miselni stimulus. (http://sl.wikipedia.org/wiki/Informacija) Informacija mora imeti svoj izvor, ki ga imenujemo tudi oddajnik in svoj ponor, kateremu lahko rečemo tudi sprejemnik, brez ponora oziroma sprejemnika pa informacije ni. Primer: V spletnem referatu določene fakultete, profesor objavi spremembo na urniku, in če posameznik te spremembe na urniku ne prebere, informacija nima sprejemnika, torej posledično informacije ni (imeti informacijo, pomeni imeti več znanja). Informacija je podana v določeni obliki, za nadaljnjo uporabo z namenom, da se jo uporabi v določeni stroki, znanosti ali informacijskem sistemu.
Beseda informacija je medsebojno povezana z besedama podatek (informacije dobimo iz podatkov) in znanje, vendar pa ima vsaka od teh besed drugačen pomen. Podatki in informacije, spremljajo človeka že od nekdaj (od našega zavedanja dalje), saj tako kot brez premikanja ni časa, tudi brez življenja ni informacije . Torej, ker esej zajema informacije, in so le te medsebojno povezane z besedo podatek, saj so na nek način informacije podatki, ki so uporabni za določeno nalogo, zapišimo še nekaj o slednjem. Podatek ali data, so dejstva oziroma resnice, slike in zvoki, ki so lahko, ali pa tudi ne, uporabni za določeno nalogo. Vendar pa, je v naši okolici toliko podatkov da jih naš razum ne more vseh sprejemati oziroma zaznati. Informacijo dobimo iz podatkov, s filtriranjem, kot naprimer kadar se vozimo z avtomobilom, je v naši okolici ogromno število nekih podatkov, vendar jih zaznamo le nekaj in smo skoncentrirani le na cesto, semafor, pešce, itd., kar pa se dogaja v naši okolici, torej ob cesti, ne zaznamo oz. smo primorani da te podatke izključimo.
Informacija je lahko podana s sliko, z diagramom, besedo, opisom,… v informatiki pa z digitalno besedo. Recimo, da človek sprejema informacije s svojimi čuti, kot so sluh, vid, okus in voh, tako tudi naprave v procesni tehniki sprejemajo informacije s tipali (ta tipala potem analogni signal pretvorijo v digitalnega, ta pa informacije v podatke, tako naprimer v vsakdanjem življenju merimo temperaturo na meteoroloških postajah). V informatiki obdelujemo številčno informacijo v digitalnem računalniku, v namene sistemskega vrednotenja, ocenjevanja, analize in sinteze preučevanega sistema, podatki pa v računalnik prihajajo prek informacijskega kanala.
Kot že povedano, je informacija v informatiki podana z digitalno besedo, osnovna enota digitalne besede pa je bit (angl. Binary Digit). Binarni biti (po binarnem- dvojiškem številčnem sistemu) imajo vrednosti potenc števila 2, bit pa ima dve logični vrednosti, nič in ena. Ti vrednosti pa lahko pomenijo: nič=ne in ena=da, ali ena=cifra in nič=mož. Torej, le dve logični vrednosti, ki lahko označujeta le dva pojma, kaj pa ti cifri pomenita, pa je koda oziroma stvar dogovora, katere pomen pozna le tisti, ki kodo pozna. Več bitov tvori digitalno besedo. 4 bitna digitalna beseda je nible, 8 bitna digitalna beseda pa je zlog oziroma byte. Večzlogovna beseda, na primer 16 bitna je dvozložna, 64 bitna beseda je 8 zložna digitalna beseda oziroma 64 bitna digitalna beseda.
Digitalna beseda z d biti, ima s sporočilno vrednost. Sporočilna sposobnost pa pove, koliko različnih dogodkov lahko kodiramo z digitalno besedo oziroma, koliko stanj zmore. Izračunamo jo s formulo s= (primer: digitalna beseda z 8 biti ima s sporočilno sposobnost. S je torej: osnova 2 s potenco 8, je enako 256à s=256). Digitalna beseda pa je povezana še z enim pojmom v informatiki, in sicer s količino informacije. Količina informacije digitalne besede je enaka njenemu številu bitov d, odvisna pa je od tega, koliko n stanj ima sistem. Bit je, tako kot za sporočilno sposobnost, tudi za količino informacije merska enota, digitalna beseda pa naj opiše poljubno i-to stanje sistema. Enačba za količino informacije pa zgleda takole: I (x)= . Vzemimo primer kocke: I (kocka)=2, 59-> d=3 (3 bite, saj besede z 2,59 bita ne poznamo), saj po Shanonu izračunano količino informacije zaokrožimo navzgor in dobimo digitalno besedo, ki v celoti opiše sistem.
Vir: redni profesor, dr.Peter Šuhel, skripta 2010
